GEAPRODUKT d.o.o. - Ko užitki niso greh

Slovenščina  |   English  |   Deutsch  |   Italiano  |   Espanol
01/50-07-252
limonca

ALI STE VEDELI ?

ZANIMIVOSTI O SADJU IN ZELENJAVI

Ponujamo vam nekaj dejstev in zanimivosti, ki jih poznamo o sadju in zelenjavi in vam lahko pridejo prav v vsakdanjem življenju, morda le kot dober nasvet ali preprost zanimiv podatek.

JABOLKO »Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran!«

Jabolka so nabirali in jedli že v kameni dobi. Stari Grki, Rimljani in Egipčani so jih načrtno gojili. Danes poznamo več kot 7000 sort, ki rastejo povsod v zmernih podnebnih pasovih.

  • Sveži plodovi jabolka nas hranijo in okrepijo.
  • Voda v plodovih ima visoko higienksko vrednost in nas odžeja, sladkorji pa so odličen vir energije.
  • Celuloza jača črevesne stene, pektini pa pomagajo pri zaščiti pred arteriosklerozo in kapjo (infarktom)
  • Mineralne snovi so zelo pomembne v prebavi in skupaj z organskimi kislinami regulirajo pH reakcijo krvi.
  • Plod jabolka je sorazmerno bogat s kalijem in pomaga pri nižanju krvnega tlaka.
  • Jabolka in jabolčni sok vežejo in odstanjujejo toksine iz človeškega organizma.
  • Vitamini in encimi imajo pomembno vlogo v dietni prehrani.
  • Jabolko se zelo priporoča sladkornim bolnikom.

     

BANANA – osnovna prehrana ljudi v mnogih tropskih deželah

  • Banane se hranijo na sadnem pladnju pri sobni temperaturi. Če želite, da hitreje dozorijo postavite vaš sadni pladenj na sonce.
  • Kakor vso tropsko sadje, paradižnik in belo papriko, tudi banan ne smete hraniti v hladilniku. V hladilniku namreč nikoli ne bodo dozorele, postale pa bodo zato črne.
  • Banana-rastlina zraste v višino tudi do 15 m, v povprečju pa varirajo od 3 do 9 m.
  • Prvotne divje oblike banan izvirajo iz Indo-Malazijskega območja.
  • V vzhodni Afriki lahko kupite tudi bananino pivo.
  • Tropsko sadje se ponavadi obere nezrelo, dozoreti pa mora v deželi prihoda.
     

JAGODE – simbol ljubezni

  • V francoski revoluciji so jagode ohranjale lepoto
  • Jagode spadajo med 10 živil, ki so najbolj polne z antioksidanti, s tem pa pomagajo v boju proti raku, srčnim boleznim in staranju.
  • Imajo zelo nizko vrednost kalorij in pospešujejo izgorevanje maščob.
  • Vsebujejo veliko vitamina C.
  • Umijte si zobe s stisnjenimi jagodami in jagodna semena bodo poskrbela za belino vaših zob.
  • Uporabite jih za obrazno masko in koža bo ostala voljnejša in posledično mlajša.
     

KIVI – ime je dobil po novozelandski ptici: Kivi

  • Sprva so ga gojili na Kitajskem, a se je pozneje uveljavil predvsem v Novi Zelandiji.
  • Svežega jemo tako, da ga prerežemo počez in jemo meso z žličko.
  • Kivi vsebuje veliko vitamina C , mnogo več kot jabolko, limona in jagode.
  • Uživanje kivija veča odpornost proti gripi, ugodno vpliva na tvorbo hemoglobina v krvi, regeneracijo tkiv, zaraščanje ran, povečuje zmogljivost mišic in drugo.
     

MELONA – delimo jih na lubenice in dinje

  • Dinje imajo svetlorjavo, zeleno ali rumeno lupino in čvrsto, pri zrelem sadežu močno dišeče meso.
  • Melone zaradi vrednosti sladkorja in okusa uvrščamo med sadje. Užitno je tudi njihovo seme.
  • Priporočamo jih proti ledvičnim kamnom in kamnov v sečnem mehurju, blažijo pike insektov in opekline.
  • Odlične so za osvežitev in krepitev organizma ter za nego obraza.
     

ČESEN – častil se je že v starem Egiptu, žvečili so ga tudi grški olimpijski atleti, hkrati pa je edino sredstvo, ki naj bi te obvarovalo vampirjev.

  • Vsebuje 40 organskih spojin, ki znižujejo krvni pritisk in krepijo imunski sistem; je tudi odličen vir antioksidantov.
  • Je odlično sredstvo za ubijanje bakterij, ki jača srce, preprečuje kašelj in nahod.
  • Ima pomembno vlogo pri zniževanju holesterola v krvi.
  • Ugoden je za sladkorne bolnike.
  • Izboljša prekrvavitev nog in odpravi težave z želodcem.
     

RADIČ

Zelo je popularen v Franciji, Belgiji in Holandiji. Je zelo nenavadna rastlina, čeprav se kultivira že več kot 1000 let. Korenine radiča se pradvsem v Ameriki sušijo, pečejo in potem se pripravijo kot učinkovit nadomestek za kavina zrna.

RUKOLA – v svojih delih jo citira že Horacij

  • Rastlina izvira iz Rima, od tam se je razširila po vsej Evropi.
  • Solata, ki je sicer sorodna repi ima močno dišeče liste. Diši cela rastlina.
  • Stari Rimljani so rukolo častili zaradi številnih zdravilnih lastnosti, saj je bila včasih osnovna sestavina v sirupih proti kašlju.
  • Vsebuje veliko vitamina C
  • Priporočajo jo pri boleznih grla, hripavosti, izgubi glasu, astmi, zlatenici, vnetju mehurja in ledvičnih kamnih.
  • Rukola ni primerna za darilo, ker v jeziku rož pomeni prevaro, verjetno zaradi njenega omamnega vonja zvečer, na mizi in izrazite običajnosti podnevi, v vrtu.
     

POR

Sodi v družino lilijevk in ni začimba, iz njega pa pripravljamo mnoge glavne jedi. Okus je podoben okusu čebule, česna in drobnjaka, le da je mnogo šibkejši. Je vzhodno Mediteranskega izvora, gojijo se že več kot 3000 let.